Nalaganje

Aktualno in zanimivo

Zakaj so nekatere ekipe uspešnejše od drugih?

| 21. december 2017
social capital
Nedavno smo zaključili velik timski projekt za uspešno Podjetje X. Teambuiding dogodek je bil kompleksen in za udeležence zelo zahteven. Vendar ekipe niso videle ovir. Ko se je dogodek odvijal proti koncu sem se poiskusil zavestno postaviti v vlogo objektivnega opazovalca. Poskusil sem neobremenjeno gledati na posameznike, time in celotno podjetje med njihovim opravljanjem zahtevnih timskih nalog. Ugotovitev: perfektno so načrtovali, izmenjevali informacije, sodelovali, uspešno zaključili izjemno kompleksen projekt in se ob delu ne glede na težavnost zelo zabavali. Ob tem se mi je postavilo vprašanje: 

"Kaj je na tej ekipi tako posebnega, da lahko tako enostavno rešuje kompleksne probleme? Kako to, da so sposobni takšne ustvarjalnosti? Kaj jih žene, da ne obupajo že ob prvem pogledu na »nerešljive« probleme?" 

Odgovor je bil na dlani. Njihove uspešnosti in učinkovitosti ne zagotavlja le dobro vodenje in talentirani kreativni posamezniki. Zagotavljajo pa jih povezave med njimi. 

Odprta komunikacija, zaupanje in pravi fokus. Njihovo nadpovprečnost tvorijo nevidne niti med posamezniki, ki jim pravimo socialni kapital. V Podjetju X je očitno, da ima socialni kapital zelo visoko vrednost, kar se kaže tudi v njihovih poslovnih rezultatih. Serija strokovnih raziskav potrjuje, da višji kot je socialni kapital v določeni skupini ljudi, višja je kreativnost in učinkovitost te skupine. Pa naj bo to družina, podjetje, športni klub, gasilsko društvo ali pa kar celotna država. Če se osredotočim na organizacije, je socialni kapital skupna vrednost vseh povezav med posamezniki v njej. Tako formalnih, kot neformalnih povezav. Bolj ko so zaposleni med seboj povezani (torej višji kot je socialni kapital organizacije), večja je verjetnost, da bo organizacija uspešno reševala svoje poslovne izzive.

"Številčnost povezav med posamezniki pa ni edina dimenzija, ki tvori socialni kapital." 

Pomembna je tudi kvaliteta in usmerjenost rezultatov teh povezav. Pri raziskovanju organizacijskega socialnega kapitala zato vedno upoštevamo tri dimenzije, ki skupaj tvorijo celoto:

- Število povezav med posamezniki in skupinami (Strukturna dimenzija): to je gostota nevidne socialne mreže, ki jo te povezave tvorijo. V praksi je to odgovor na vprašanje, koliko posamezniki, enote ali oddelki med seboj sodelujejo. To so povezave, ki omogočajo pretok informacij, so pa to tudi kanali, ki te informacije prenašajo. Bolj ko je ta dimenzija razvita, hitreje in kvalitetneje se informacije širijo. To pa neposredno vpliva na učinkovitost organizacije.

- Nivo zaupanja v organizaciji (Odnosna dimenzija): visok nivo zaupanje med posamezniki, tvori trdne in dolgoročne povezave med njimi. Če je zaupanje v organizaciji visoko, bodo zaposleni sodelovali tudi tam, kjer formalne strukture za to ne obstajajo, (zaupne) informacije pa se bodo hitro širile med zaposlenimi, ki jih potrebujejo za svoje delo.

- Vrednote in skupni cilji (Kognitivna dimenzija): sama številčnost povezav med posamezniki, tudi če je med njimi visok nivo zaupanja, ni dovolj. Pomembna je tudi usmerjenost informacij, ki potujejo med njimi. Osnovo za to tvorijo vrednote podjetja oz. celotna kultura organizacije. Ta nam narekuje, kaj je v podjetju v resnici pomembno in na kakšen način naj se komunicira. Kaj naj bo rezultat pretoka informacij pa nam narekujejo skupni cilji organizacije. Za dvig organizacijskega socialnega kapitala bi morala vsaka organizacija stremeti k vpeljevanju trdnih vrednot ter k postavitvi jasnih skupnih ciljev, v katere posamezniki verjamejo in jim samoiniciativno sledijo.

Med razmišljanjem o uspešnosti in učinkovitosti svojih ekip bi se moral vsak vodja (ne glede na svoj nivo v organizaciji) vprašati, kako razvite dimenzije socialnega kapitala ima njegova ekipa. In predvsem kaj lahko naredi, da bi bil socialni kapital večji. 

V primeru zgoraj omenjenega Podjetja X se tega vprašanja dobro zavedajo. Načrtno omogočajo in podpirajo razvoj socialnih mrež, gradijo infrastrukturo, ki omogoča mreženje, konstantno vlagajo v izobraževalne timske programe, ki te mreže plemenitijo ter spodbujajo razvoj kulture medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Ob vsem tem pa se zavedajo, da se vrednost socialnega kapitala ne povečuje sama od sebe in čez noč, pač pa se za razvoj potrebuje čas in načrtno usmerjen razvoj nevidnih povezav v podjetju.
Piše: Dani Polajnar, direktor Teambuilding akademije
Copyright © 2015 TBA d.o.o.